2. opiši svojo jahalno pot? (pet vprašanj o konjih)
mislim da je to kar misliš..
Prvič sem jahala ponija na sejmu Pivo in cvetje in mi je blo zlo ušeč, že nasplho so mi bli konji in jahanje všeč, tuki okol nas nismo poznal skor nobenga ki je mel konj.. no naši sosedi ampak še nism enkrat v življenju jahala tiste konje.. torej in smo se leta 2009 al 20120 odločl kupit ponija(ati je delu kot keramičar pri tisti družini ki ga je prodajala,zato smo se tut odločl) ampak smo nardil eno vlko napako ker smo bli totalno neizkušeni in konj tudi, ni nič znal,niti nog ni dvigoval..nič od nič. ja sproti smo ga tut to naučil in ja kovač nam je včasih svetoval..pa kdo drug k se spozna na konje pa to in smo prišl skos, pol čez 1 al 2 leti smo se odločl še za kobilo in smo tudi našl eno(naj bi bla breja in spet pametni usemu nasedemo in jo kupmo) ja spet so nas lepo okol prenesl, kobila naj bi bla breja-ni bla, naj bi bla ujahana-ni bla, naj bi bla ful nevem ka pridna pa to..sej nemorm rečt da ni bla ampak je bla tut pravi hudiček in ja kobilo naj bi rešl iz klavnice,suha je bla ko krava.. use kosti so se ji vidle in ja pol pr nas se je lepo zredila na normalno težo.. in ja spetčez neki časa je pa povrgla žrebička,sad ljubezni med Eriko in Drimijem hahaha in ja takrat sm mela že več znanja o konjih in sm ga tudi navajala noge dvigovat in te stvari.. včasim sm dala tisto največjo sfejlano sedlo na njega pa oglavko pa tko.. in ja je blo use prfekt.. seveda sm med tem časom tut drimija pa eriko jahala ampak na žalost samo po pašniku, edino enkrat sma mele z eriko teren in takrat sm se počutla najbol srečn in ponosen človek na svetu ker je mela na sebi sedlo in uzdo z žvalo in takrat je pa res hodla in bla pridna ko en najmirnejši konček na svetu. Res se spomnim da sm še cel tedn bla tok vesela kr je čist lepo hodla in vse in takrat sm tut dobla še več volje za delo z njimi in sm jih bolj navajala na sedlo pa te stvari in ja pol sm seveda odraščala in s tem postalla prevelika za te ponije.. tko da smo jih prodali(to ni bil edini razlog) ja če sem kaj jahala sem takrat ko smo jih meli, od zdaj še jaham samo ko grem k anji grema na teren in je tut ful fajn.. učas grema do šole,k men al pa tko mal pr njej okol in ja upam da res dobim konja da bi še šle kdaj pa bi js šla z svojim konjem.. pa tko.. tko da ja to je to
Prvič sem jahala ponija na sejmu Pivo in cvetje in mi je blo zlo ušeč, že nasplho so mi bli konji in jahanje všeč, tuki okol nas nismo poznal skor nobenga ki je mel konj.. no naši sosedi ampak še nism enkrat v življenju jahala tiste konje.. torej in smo se leta 2009 al 20120 odločl kupit ponija(ati je delu kot keramičar pri tisti družini ki ga je prodajala,zato smo se tut odločl) ampak smo nardil eno vlko napako ker smo bli totalno neizkušeni in konj tudi, ni nič znal,niti nog ni dvigoval..nič od nič. ja sproti smo ga tut to naučil in ja kovač nam je včasih svetoval..pa kdo drug k se spozna na konje pa to in smo prišl skos, pol čez 1 al 2 leti smo se odločl še za kobilo in smo tudi našl eno(naj bi bla breja in spet pametni usemu nasedemo in jo kupmo) ja spet so nas lepo okol prenesl, kobila naj bi bla breja-ni bla, naj bi bla ujahana-ni bla, naj bi bla ful nevem ka pridna pa to..sej nemorm rečt da ni bla ampak je bla tut pravi hudiček in ja kobilo naj bi rešl iz klavnice,suha je bla ko krava.. use kosti so se ji vidle in ja pol pr nas se je lepo zredila na normalno težo.. in ja spetčez neki časa je pa povrgla žrebička,sad ljubezni med Eriko in Drimijem hahaha in ja takrat sm mela že več znanja o konjih in sm ga tudi navajala noge dvigovat in te stvari.. včasim sm dala tisto največjo sfejlano sedlo na njega pa oglavko pa tko.. in ja je blo use prfekt.. seveda sm med tem časom tut drimija pa eriko jahala ampak na žalost samo po pašniku, edino enkrat sma mele z eriko teren in takrat sm se počutla najbol srečn in ponosen človek na svetu ker je mela na sebi sedlo in uzdo z žvalo in takrat je pa res hodla in bla pridna ko en najmirnejši konček na svetu. Res se spomnim da sm še cel tedn bla tok vesela kr je čist lepo hodla in vse in takrat sm tut dobla še več volje za delo z njimi in sm jih bolj navajala na sedlo pa te stvari in ja pol sm seveda odraščala in s tem postalla prevelika za te ponije.. tko da smo jih prodali(to ni bil edini razlog) ja če sem kaj jahala sem takrat ko smo jih meli, od zdaj še jaham samo ko grem k anji grema na teren in je tut ful fajn.. učas grema do šole,k men al pa tko mal pr njej okol in ja upam da res dobim konja da bi še šle kdaj pa bi js šla z svojim konjem.. pa tko.. tko da ja to je to